Kaj je ECMO

Zunajtelesna membranska oksigenacija (angl. extracorporeal membrane oxygenation – ECMO) je vrsta invazivnega zdravljenja, s katerim preko zunajtelesne črpalke črpamo kri iz telesa in jo nasičeno s kisikom vračamo nazaj v telo. Na ta način lahko deloma ali v celoti nadomestimo delovanje bodisi okvarjenega srca in/ali pljuč. Tovrstno zdravljenje je namenjeno bolnikom z najtežjo obliko odpovedovanja srca in/ali pljuč.

Uporablja se, kadar običajne oblike intenzivnega zdravljenja ne delujejo. ECMO ne pozdravi bolezni srca ali pljuč, temveč le daje čas, da se bolnikovo srce ali pljuča pozdravijo oz., da ugotovimo, ali je bolniku možno pomagati s presaditvijo organa. V redkih primerih se ECMO lahko uporabi tudi kot način oživljanja.

ECMO se uporablja v intenzivni terapiji in srčni kirurgiji. Z njim je možno nadomeščati delovanje srca in/ali pljuč od nekaj ur do nekaj tednov. 

Kako ECMO deluje

Zdravniki vstavimo plastično-kovinsko cev imenovano kanila v veliko veno ali arterijo. Te velike krvne žile se nahajajo v vratu, dimljah ali prsnem košu. Vstavi se lahko različno število kanil, odvisno od tega, za kakšno pomoč se ECMO uporablja. Kanile so povezane z daljšimi cevmi iz umetnega materiala, po katerih teče kri iz telesa in nazaj vanj.

Črpalka je tisti del ECMO sistema, ki poganja kri iz telesa in jo vrača nazaj vanj.  Odvzame kri z malo kisika iz vene in jo potisne preko umetnih pljuč oz. oksigenatorja. Tam se odstrani ogljikov dioksid iz krvi in doda kisik. Ob tem se temno rdeča kri spremeni v svetlo rdečo in ta se na drugi strani ECMO sistema preko kanile vstavljene v drugo veliko žilo vrne nazaj v bolnika. 

Ker ECMO bogati kri s kisikom in odstranjuje škodljivi ogljikov dioksid, lahko zdravniki znižamo nastavitve standardnega aparata za predihavanje pljuč in tako omogočimo, da pljuča počivajo in se tako zdravijo. S tem, ko črpalka poganja kri po telesu, razbremenimo tudi srce. Tudi odmerke zdravil, ki so bila uporabljena za pomoč pri delovanju srca, in so na dolgi rok lahko škodljiva, lahko medtem ko ECMO deluje zmanjšamo ali celo ukinemo.

Kdo potrebuje ECMO?

Bolniki s hudo odpovedjo pljuč, ki je najpogosteje posledica:

• okužbe z virusom gripe
• hude bakterijske pljučnice
• končne odpovedi pljuč pri kroničnih boleznih (pred presaditvijo pljuč)
• hude mehanične poškodbe pljuč

Bolniki s hudo okvaro srca, ki je najpogosteje posledica:

• obsežnega srčnega infarkta
• poslabšanja kroničnega srčnega popuščanja (pred vstavitvijo trajne mehanične podpore srcu ali presaditvijo srca)
• hudega vnetja srčne mišice
• srčnega zastoja, pri katerem standardni ukrepi oživljanja ne pomagajo

Kaj se dogaja med zdravljenjem z ECMO?

Spremljanje pacientov med zdravljenjem z ECMO:
Redno spremljamo stanje pljuč, srca in položaj kanil z rentgenskim slikanjem, prav tako večkrat dnevno analiziramo vzorce krvi. Po potrebi se opravijo tudi druge preiskave. 

Zdravljenje bolečine med ECMO:
Bolnikom običajno dajemo zdravila, ki jih pomirijo in zmanjšajo morebitno bolečino. V začetku zdravljenja z ECMO so bolniki pogosto uspavani.

Preprečevanje nastanka krvnih strdkov in krvavitev med ECMO:
Običajno dajemo zdravilo, imenovano heparin, ki upočasni strjevanje krvi, saj se ta ob stiku z umetnim materialom lahko hitro strdi. Na ta način preprečuje nastajanje krvnih strdkov v aparatu ECMO. Ker poveča tveganje za krvavitve, je potrebno skrbno spremljanje testov strjevanja krvi in opazovanje bolnika.

Transfuzija krvi:
Bolniki z ECMO pogosto potrebujejo transfuzijo krvi. 

Dihanje:
Večina bolnikov na ECMO je umetno predihavana - v ustih imajo cevko, imenovano endotrahealni tubus. Cevka je povezana z ventilatorjem, to je naprava, ki skrbi za predihavanje pljuč.

Preprečevanje in zdravljenje okužb:
Okužbe so pogoste, zato je pogosto tudi zdravljenje z antibiotiki. Izjemno pomembno je, da se izogibamo stikom z bolnimi osebami, da ne prenašamo okužb.

Prehrana med ECMO:
Večina bolnikov je hranjenih preko cevke, ki jo preko ust ali nosu vstavimo v želodec, preko nje pa dovajamo tekočo hrano, ki vsebuje vsa pomembna hranila.

Posegi:
V kolikor je potrebno, se tudi pri bolnikih na ECMO izvajajo operativni ali drugi invazivni posegi.

Kdo skrbi za bolnika na ECMO?

Za tovrstne bolnike skrbimo posebej usposobljeni zdravniki v enotah intenzivne terapije in medicinske sestre, ki dobro poznajo delovanje ECMO sistema in so usposobljene za delo s takšnimi bolniki, ki so tudi s stališča zdravstvene nege najbolj zahtevni. Predvsem v fazi izboljševanja bolnikovega stanja so v proces zdravljenja intenzivno vključeni tudi fizioterapevti.

Kako izgleda bolnik z ECMO?

Vsaj v prvih dneh po priklopu na ECMO so bolniki uspavani in prejemajo protibolečinsko terapijo. Bolniki mirujejo. Vstavljeno imajo cevko za predihavanje z aparatom za dihanje, cevke za dovajanje terapije, hrane, merjenje vitalnih funkcij in urinski kateter za odvajanje urina. Priklopljeni so na monitor, s katerim spremljamo življenjske funkcije. Poleg njih je ECMO aparat, preko katerega po ceveh teče bolnikova kri. Občasno so priklopljeni tudi na druge aparate za ohranjenja življenjskih funkcij (intraaortna balonska črpalka, dializni aparat). Bolniki z ECMO lahko prvih nekaj dni izgledajo otečeno, kar je običajno posledica zmanjšanega delovanja ledvic in zdravljenja z infuzijami. Kadar ledvična funkcija ne zadostuje za ohranjanje tekočinskega ravnovesja, je potrebno dializno zdravljenje.

Zapleti

Najpogostejši zaplet je krvavitev. Krvavitve se lahko pojavijo znotraj ali zunaj telesa in so najbolj nevarne, kadar se zgodijo v možganih. Pogoste so tudi okužbe, ki jih zdravimo z antibiotiki. Zelo pozorni moramo biti, da preprečimo vsakršni vdor zraka v sistem, saj zračni mehurčki lahko povzročijo infarkte v telesu. Podobno je tudi z nastajanjem krvnih strdkov v ECMO sistemu, ki lahko ogrozijo bolnika z nastankom infarktov ali pa s tem, da onemogočijo delovanje ECMO sistema, od katerega je bolnik odvisen. 

Vloga svojcev

Zdravljenje z ECMO je zahtevno in dolgotrajno ter izjemno naporno za bolnike in tudi njihove bližnje. Ravno svojci so pogosto ob dolgotrajnem zdravljenju, možnih zapletih in negotovem izidu zdravljenja izjemno obremenjeni. Pomembno je, da razumejo, kaj se dogaja z njihovim bližnjim, zato se trudimo za čimboljšo komunikacijo in seznanjanje s stanjem njihovega bližnjega. Občasno tudi svojci potrebujejo psihološko podporo za premagovanje težkega obdobja.

Vsekakor pa so svojci, njihova prisotnost in vzpodbuda izjemnega pomena za bolnika, sploh ko se prične faza okrevanja, ki pogosto teče počasi in zahteva ogromno volje in pozitivnega pristopa, tako s strani zdravstvenega osebja, svojcev in seveda bolnika.